»Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase. (...) Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem.«
»Občinstvo sem imel zelo rad in upam, da ono tudi mene. Občinstvo sem zmeraj spoštoval in menim, da če je bil kdaj aplavz na odprti sceni, kot temu rečemo, sem lahko bil kar malo važen.«
»Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza tega istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več kot številne druge zgodbe na to temo«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju